Hipertenzivne bolezni v nosečnosti predstavljajo enega glavnih vzrokov umrljivosti in obolevnosti mamic in novorojenčkov. Puščajo pa tudi dolgoročne posledice pri materi in otroku.
Preeklampsijo lahko ozdravimo le s porodom oziroma prekinitvijo nosečnosti.
Sodobni presejalni testi so namenjeni pravočasnemu odkrivanju nosečnic z visokim tveganjem za razvoj preeklampsije, napovedi poteka bolezni in pravočasnemu ter bolj uspešnemu zdravljenju pri že razviti klinični obliki bolezni.
S posteljičnimi proangiogenimi in antiangiogenimi dejavniki ter ravnovesjem njunih koncentracij v krvi lahko ocenjujemo uspešnost primerne vzpostavitve žilne prilagoditve ob vgnezditvi posteljice. Serumske koncentracije v krvi so lahko spremenjene že nekaj tednov pred nastopom bolezenskih znakov.
Z uporabo algoritmov za zgodnje odkrivanje nosečnic z visokim tveganjem za razvoj preeklampsije z vključitvijo dejavnikov tveganj pri materi, z vrednostmi biokemičnih označevalcev (angiogenimi dejavniki) (PlGF, PAPP-A), vrednostmi krvnega tlaka in kazalcev pretokov skozi maternični arteriji (količnik pulzatilnosti) lahko odkrijemo skoraj 90 % nosečnic, ki imajo povišano tveganje za razvoj zgodnje preeklampsije pred 34. tednom nosečnosti.
Ženskam z ocenjenim višjim tveganjem med 11. in 14. tednom nosečnosti, z uvedbo zdravljenja z Aspirinom 75 – 150 mg/dan, lahko znižamo tveganje za razvoj zgodnje preeklampsije za skoraj 80 do 90 %.
Ženskam z ocenjenim nizkim tveganjem med 11. in 14. tednom nosečnosti ponudimo ponovno presejanje v drugem in tretjem trimestru. S kombinacijo dejavnikov tveganj v drugem trimestru lahko odkrijemo skoraj vse ženske s povišanim tveganjem za razvoj zgodnje preeklampsije (pred 34. tednom gestacije).
Ženske z ocenjenim nizkim tveganjem na podlagi vseh vključenih parametrov nato razvrstimo v skupine, ki na podlagi ocenjenega tveganja za razvoj pozne preeklampsije tudi potrebujejo bolj skrbno obravnavo.