Menopavza

Če je nekoč veljalo, da je obdobje po menopavzi jesen življenja, je danes to daleč od resnice. Sodobna ženska v pomenopavzi preživi več kot tretjino svojega življenja. V tem obdobju zaključi svojo biološko vlogo rojevanja, pojavijo se telesne in duševne spremembe. Zahteve in obremenitve na delovnem mestu in v družini se ne zmanjšujejo kot včasih. Zato se moramo odkrito pogovarjati o klimakteriju, z njim povezanih težavah in načinih lajšanja.

Kako vam lahko pomagamo ?

Kaj sploh je menopavza?

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske. Določimo jo, ko je od zadnje menstruacije minilo vsaj eno leto. Večina žensk danes izgubi menstruacijo okrog 52. leta starosti. Če nastopi menopavza pred 45. letom starosti, govorimo o zgodnji menopavzi, če nastopi pred 40. letom pa o prezgodnji menopavzi. Menopavzo lahko povzročimo tudi z operacijo na rodilih, kemoterapijo ali obsevanjem. Takrat govorimo o z zdravljenjem povzročeni menopavzi.

V obdobju perimenopavze (klimakterija), ki traja od nekaj let pred menopavzo do enega leta po menopavzi, jajčnika postopoma usihata in izdelujeta vedno manj spolnih hormonov. Njuno vlogo poskušajo postopoma nadomestiti druga tkiva in organi (nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice). Od uspešnosti delovanja teh tkiv in organov je odvisno, kako izražene bodo težave, s katerimi se po obsežni raziskavi med slovenskimi ženskami sooča 50–70% perimenopavzalnih žensk.

Kako prepoznati menopavzalne težave?

Ženske s težavami v perimenopavzi pridejo v ginekološke ambulante s številnimi vprašanji. Skrbijo jih spremembe dolžine menstruacijskega cikla ter trajanje in jakost menstrualnih krvavitev. Take spremembe se lahko pojavijo že nekaj let pred menopavzo. Ob izostankih menstruacije ženske pogosto skrbi, da so zanosile, kar ni nemogoče. Zato ženskam svetujemo, da še leto dni od zadnje menstruacije uporabljajo zaščito. Pogosto pacientke skrbi tudi pojav menopavzalnih težav, saj mnoge sprva ne vedo ali jih pripisati normalnemu dogajanju v telesu ali bolezenskemu stanju.

Najpomembneje je, da se s pacientko, ki toži zaradi zgodnjih menopavzalnih težav:

  • vročinski oblivi
  • znojenje
  • nespečnost
  • napadi hitrega bitja srca
  • utrujenost
  • razdražljivost
  • depresivnost
  • zmanjšana želja po spolnosti

Predvsem se natančno pogovorimo, spoznamo njene želje, spremljajoče bolezni in razvade.

Kako lajšamo menopavzalne težave?

Pacientkam najprej svetujemo:

  • zdrav način življenja z veliko gibanja
  • ustrezno prehrano
  • dovolj nočnega počitka
  • opustitev kajenja ter
  • poskus lajšanja težav z neestrogenskimi pripravki.

Če se ob takih ukrepih težave ne umirijo do tiste mere, ki za žensko ni več moteča, se skupaj s žensko po temeljitem pregledu in izključitvi kontraindikacij odločimo za zdravljenje s hormoni – hormonska nadomestno zdravljenje (HNZ). Zavedati se namreč moramo, da pacientkam s hujšimi menopavzalnimi težavami nehormonski pripravki težav ne ublažijo v zadostni meri, saj je najmočnejši nehormonski pripravek stokrat blažji od hormonskega preparata.

Pri ženskah, ki še imajo menstruacijske cikluse, uvedemo zdravila, ki ohranjajo menstruacijo. Ženskam, ki so leto dni brez menstruacije, predpišemo zdravila, ki ne povzročajo mesečnih krvavitev. Pacientkam z ohranjeno maternico predpisujemo kombinacijo dveh hormonov – estrogena in gestagena, pri pacientkah brez maternice lahko predpišemo samo estrogen. Svetujemo zdravljenje s čim nižjim še učinkovitim odmerkom in, če je le mogoče, uporabo HNZ do petih let. Izjema so le ženske s prezgodnjo menopavzo, katerim svetujemo hormonsko nadomestno zdravljenje do povprečne starosti ob menopavzi (52 let).

Zdravila vedno ukinjamo postopoma, z zmanjševanjem odmerka.

HNZ popolnoma odsvetujemo pacientkam z:

  • akutnimi ali kroničnimi jetrnimi obolenji, saj se hormoni presnavljajo v jetrih
  • rakom dojke
  •   estrogensko odvisnimi tumorji
  • nepojasnjeno krvavitvijo iz nožnice in
  • prebolelo vensko trombembolijo.

HNZ ne priporočamo ženskam z izrazito previsoko telesno težo, visokim tveganjem za trombembolijo, Alzheimerjevo boleznijo in starejšim ženskam (razen tistim z izrazitimi simptomi in po neuspešnem nehormonskem zdravljenju).

V ginekoloških ambulantah postmenopavzalne pacientke pogosto tožijo zaradi poznih menopavzalnih težav:

  • suhosti nožnice,
  • pogostih vnetij,
  • srbenja zunanjega spolovila,
  • pogostega uriniranja in
  • ponavljajočih se vnetij sečnega mehurja.

Takim pacientkam pomagamo z lokalnimi estrogenskimi preparati v obliki vaginalnih tabletk ali krem, sedaj tudi z radiofrekvenčno terapijo. Na voljo je tudi več neestrogenskih preparatov.

Lajšanje menopavzalnih težav je pomembno tudi zato, ker je posledica pomanjkanja spolnih hormonov tudi povečano tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni in osteoporoze.


Stranski učinki

Ker vbrizgavamo telesu lastne snovi, do zavrnitvenih reakcij, ki se lahko pojavijo kadar vbrizgavamo druge sintetične snovi, ne pride.
Stranski učinki, ki se po takšnem postopku lahko pojavijo so pordelost, oteklina, blaga občutljivost in izcedek. So blagi in navadno izzvenijo v nekaj dneh. Izjemno redko se po terapiji pojavijo znaki okužbe.
PRP ne smemo izvajati le v redkih primerih in sicer pri nosečnicah in doječih materah, akutnih okužbah, pacientih z avtoimunimi obolenji, boleznimi krvi in pacientih z rakom ter posameznikih, ki se zdravijo z imunosupresivi, glukokortikoidi ali antikoagulanti.

Čas okrevanja

Postopek je varen in učinkovit. K vsakodnevnim obveznostim se lahko vrnete takoj po tretmaju, z odnosi lahko pričnete tri dni po tretmaju.
© 2022 ZZZ-Štrumbelj
|
Kopiranje vsebine je prepovedano
|
Pogoji
crossmenuchevron-down