MEDICINSKA HIPNOZA PRI OTROCIH
Medicinska hipnoza pri otrocih zadnja leta v svetu doživlja razcvet. Ta metoda, ki je bila sprva namenjena odraslim, se je kot zelo dobra izkazala tudi pri otrocih zaradi dobre nevroplastičnost otroških možganov. Otroci zato s pomočjo hipnoze hitreje razvijejo bolj zdrave vedenjske, čustvene in telesne vzorce.
Metoda nima neugodnih stranskih učinkov, tehnika je prilagojena starosti otroka.
Primerna je za otroke, ki se želijo znebiti "nadlog" kot so: težave pri odvajanju seča in blata, močenje postelje, pri anksioznosti, tikih, fobijah, grizenju nohtov, pri psihosomatskih obolenjih ter kot pomožna metoda pri motnjah hranjenja. Zelo dobro se medicinska hipnoza obnese pri krepitvi samozavesti, koncentracije in obvladovanju jeze.
S pomočjo hipnoterapije otroke naučimo, kako se s težavo spopasti, jo obvladati in morda preseči.
Hipnoza oz. hipnoterapija pomaga tako učencem v osnovni šoli, kot dijakom in študentom pri učenju, pripravi na teste in izpite ter pri ohranjanju motivacije za učenje.
Hipnoza pri učenju lahko pomaga na več načinov.
Eden največjih vzrokov za slabši uspeh pri učenju je nezmožnost koncentracije zaradi stresa. Vzrok stresu je lahko prihajajoče preverjanje znanja ali drugi dejavniki, ki vplivajo na naše življenje.
S tehnikami hipnoze zmanjšamo stres in naš um naučimo dostopati do sproščenega stanja, v katerem se lažje in bolje osredotočimo na trenutno nalogo. Tako lažje razumemo predelano snov in si jo bolje in hitreje zapomnimo. Čas ob učenju je zato bolj učinkovito izrabljen.
Hipnoterapija pomaga tudi pri pripravi našega uma na izpite oziroma teste. Nekateri študentje in dijaki so zaradi prihajajočega preverjanja znanja živčni že dolgo pred dejanskim izpitom. Pogosto se zgodi, da študentje nimajo težav z učenjem, vendar so med izpitom tako živčni, da se le s težavo spomnijo odgovorov.
S hipnozo vnašamo pozitivne trditve, ki študente spodbudijo k pozitivnimu razmišljanju o izpitih in jim s tem omogočajo dobro opravljanje. Tako se strah pred izpitom zmanjša, zato je naš um bolj sproščen, miren in zbran. Bolje lahko odgovarjamo na vprašanja, kar izjemno izboljša uspešnost na preverjanjih znanja.
Poleg tega hipnoza pomaga tudi ohraniti navdušenje. Hipnoterapevt med hipnozo v sproščenem stanju uporablja moč sugestije za boj proti negativnim vplivom, ki bi lahko povzročili izgubo motivacije.
Hipnoterapija presega le pomoč dijakom pri opravljanju testov. Samozavest, ki jo pridobijo, lahko izboljša tudi druga področja njihovega življenja in jim pomaga pri osebnem in profesionalnem nizanju uspehov v nadaljnjem življenju.
Hipnoterapija je stanje prijetne globoke sproščenosti in koncentracije pri katerem se lahko zavest oddalji od vsakodnevnih skrbi. V tako sproščenem stanju lahko podzavest kreativno odgovarja na sugestije in fantazije. Sami odločamo o tem ali bomo sugestijo sprejeli ali ne. Lahko se osredotočimo na stvari, ki jih želimo spremeniti in na načine, kako lahko to najbolje storimo, sproščeno, brez analitičnih in tesnobnih razmišljanj.
Hipnoterapijo izvajamo medicinsko izobraženi terapevti.
S povečanjem sproščenosti in koncentracije izboljšamo učenje in treniranje in postanemo na izpitih, nastopih in tekmovanjih uspešnejši.
Stres, tesnoba in strahovi se s pomočjo medicinske hipnoze zmanjšajo. V podzavest se s pomočjo ustreznih sugestij vključijo mehanizmi sproščanja napetosti.
S pomočjo hipnoterapije ojačamo samozavest in zmanjšamo tremo.
Hipnoterapija lahko ženski v obdobju menopavze pomaga:
Različne raziskave so pokazale, da dolgotrajen stres lahko pripomore k razvoju neplodnosti. Prav tako je stresno tudi zdravljenje neplodnosti. Anksioznost in depresija sta pri parih v postopku zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) pogost pojav.
Hipnoterapija lahko pomaga neplodnim parom pred, med in po zdravljenju neplodnosti:
V večjih bolnišnicah v razvitih zahodnih državah je hipnoterapija mnogokrat na voljo kot dopolnilna metoda zdravljenja.
Vzroki za prekomerno slabost in bruhanje v nosečnosti so pogosto psihosomatski. Hipnoterapija dovoljuje nosečnicam vzpostavitev fiziološkega stanja, ki je nezdružljivo s hudo slabostjo in bruhanjem.
Krajša hipnotska srečanja povzročijo opazno podaljšanje nosečnosti pri nosečnicah z grozečim prezgodnjim porodom.
Hipnoterapija je lahko v veliko pomoč pri povišanem pritisku v nosečnosti, posebno, ko ta naraste zaradi stresa npr. ob zdravniškem pregledu.
Hipnoterapija pomaga obvladovati različne strahove v nosečnosti (strah pred prirojenimi napakami pri otroku ali pred izgubo otroka, rutinskimi laboratorijskimi testi in pregledi za ugotavljanje nepravilnosti pri otroku), težke življenjske okoliščine in konflikte ali pomanjkanja podpore v partnerskem odnosu.
Želja vsake nosečnice je, da bi bil porod čim krajši, čim manj boleč ter čim bolj nežen in varen za njo in njenega otroka.
Hipnoza je prijetna in učinkovita metoda, ki bodoči mamici pomaga, da porod poteka lažje, ravno prav hitro, z manj bolečine in zapletov.
Je stanje (globoke) sproščenosti, umirjenosti, udobja, varnosti in svobode, najbolj podobno sanjarjenju.
Nosečnice, ki se odločijo za pripravo na porod s hipnozo, svojo podzavest s pozitivnimi sugestijami naučijo, da se lahko zanesejo na svoje misli in svoje telo.
V naši podzavesti živijo vsa naša prepričanja in vrednote. V hipnozi nosečnici s pozitivnimi sugestijami in vizualizacijo pomagamo, da izoblikuje pozitivna prepričanja o začetku in poteku poroda ter rojstvu svojega otroka. Ko je v porodni sobi, se spominja pozitivnih sugestij in prepričanj. Na moč našega uma se avtomatično odzove naše telo in zato porod v resnici poteka naravno in varno.
Mamice, ki rodijo s pomočjo hipnoze ali avtohipnoze, je manj strah porodne bolečine, imajo manj strahov in bojazni, lažje pričnejo in nadaljujejo z uspešnim dojenjem. Redkeje se pri teh mamicah pojavi poporodna otožnost ali depresija.
S pripravo na porod začnemo navadno mesec dni pred pričakovanim dnevom poroda. Potrebnih je tri do pet srečanj.
Nosečnice naučimo avtohipnoze, s pomočjo katere si lahko olajšajo tudi druge težave, s katerimi se srečujejo v življenju.
Citološki bris materničnega vratu (BMV) je presejalni test za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb v celicah materničnega vratu. Bris odvzamemo s površine materničnega vratu z loparčkom, iz kanala materničnega vratu pa s krtačko. Tako pridobljene celice, razmazane na stekelcu in ustrezno pobarvane, pod mikroskopom pregleda citolog. Z rednimi pregledi je mogoče pravočasno odkriti predrakave spremembe, s tem pa zmanjšati nevarnost razvoja raka materničnega vratu.
Bolezensko spremenjene celice so najzgodnejše znamenje predrakavih sprememb, ko ženska praviloma še ne občuti nobenih ginekoloških težav. Zato vas ob ugotovitvi bolezensko spremenjenih celic povabimo na ponovni pregled. Pomembno je, da se vabilu odzovete in s tem ne zamudite priložnosti za zgodnje odkritje bolezni.
Kolposkop je optična naprava, s katero pod povečavo opazujemo maternični vrat, nožnico in zunanje spolovilo. S pomočjo kolposkopa poiščemo spremenjeno tkivo, ki ga po potrebi oščipnemo in pošljemo na histološko preiskavo ter s tem izboljšamo zanesljivost diagnoze.
Včasih citološki ali histološki izvid materničnega vratu nakazuje, da je smiselno opraviti še dodatno preiskavo, imenovano »triažni test HPV«.
S testom HPV je mogoče ugotoviti morebitno okužbo s posebnimi vrstami virusov, imenovanimi »hudo ogrožajoči humani papiloma virusi« (okrajšano »onkogeni HPV«). Ti virusi so ključni dejavnik pri nastanku predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu. Pozitiven izvid testa HPV ne pomeni, da boste zagotovo zboleli za rakom materničnega vratu, saj pri večini žensk okužba sama po sebi izzveni v letu ali dveh. Če pa imate v celicah materničnega vratu ugotovljene začetne patološke spremembe, je izvid testa HPV v pomoč pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov, ki naj bi preprečili nastanek raka materničnega vratu.
Hipnoza je stanje prijetne globoke sproščenosti in koncentracije, pri kateri se lahko zavest oddalji od vsakodnevnih skrbi. V tako sproščenem stanju lahko podzavest kreativno odgovarja na sugestije in fantazije. Sami odločamo o tem ali bomo sugestijo sprejeli ali ne. Lahko se osredotočimo na stvari, ki jih želimo spremeniti in na načine, kako lahko to najbolje storimo, sproščeno, brez analitičnih in tesnobnih razmišljanj. Rešitve, ki jih v tako globoko umirjenem stanju poiščemo sami, so najučinkovitejše.
Hipnoterapijo izvajamo medicinsko izobraženi terapevti.
S povečanjem sproščenosti in koncentracije izboljšamo učenje in treniranje in postanemo na izpitih, nastopih in tekmovanjih uspešnejši.
Stres, tesnoba in strahovi se s pomočjo medicinske hipnoze zmanjšajo. V podzavest se s pomočjo ustreznih sugestij vključijo mehanizmi sproščanja napetosti.
S pomočjo hipnoterapije ojačamo samozavest in zmanjšamo tremo.
Contrary to popular belief, Lorem Ipsum is not simply random text. It has roots in a piece of classical Latin literature from 45 BC, making it over 2000 years old. Richard McClintock, a Latin professor at Hampden-Sydney College in Virginia, looked up one of the more obscure Latin words, consectetur, from a Lorem Ipsum passage, and going through the cites of the word in classical literature, discovered the undoubtable source. Lorem Ipsum comes from sections 1.10.32 and 1.10.33 of "de Finibus Bonorum et Malorum" (The Extremes of Good and Evil) by Cicero, written in 45 BC. This book is a treatise on the theory of ethics, very popular during the Renaissance. The first line of Lorem Ipsum, "Lorem ipsum dolor sit amet..", comes from a line in section 1.10.32.
The standard chunk of Lorem Ipsum used since the 1500s is reproduced below for those interested. Sections 1.10.32 and 1.10.33 from "de Finibus Bonorum et Malorum" by Cicero are also reproduced in their exact original form, accompanied by English versions from the 1914 translation by H. Rackham.
Contrary to popular belief, Lorem Ipsum is not simply random text. It has roots in a piece of classical Latin literature from 45 BC, making it over 2000 years old. Richard McClintock, a Latin professor at Hampden-Sydney College in Virginia, looked up one of the more obscure Latin words, consectetur, from a Lorem Ipsum passage, and going through the cites of the word in classical literature, discovered the undoubtable source. Lorem Ipsum comes from sections 1.10.32 and 1.10.33 of "de Finibus Bonorum et Malorum" (The Extremes of Good and Evil) by Cicero, written in 45 BC. This book is a treatise on the theory of ethics, very popular during the Renaissance. The first line of Lorem Ipsum, "Lorem ipsum dolor sit amet..", comes from a line in section 1.10.32.
The standard chunk of Lorem Ipsum used since the 1500s is reproduced below for those interested. Sections 1.10.32 and 1.10.33 from "de Finibus Bonorum et Malorum" by Cicero are also reproduced in their exact original form, accompanied by English versions from the 1914 translation by H. Rackham.
S preventivnimi pregledi v nosečnosti želimo preprečiti ali dovolj zgodaj ugotoviti morebitne zaplete.
V okviru osnovnega zavarovanja je zdravi nosečnici omogočenih deset sistematičnih pregledov in dve ultrazvočni preiskavi.
Prvi pregled nosečnice opravi ginekolog v času do 12. tedna nosečnosti in opredeli stopnjo ogroženosti nosečnosti. Pri zdravi nosečnici so ponovni sistematični preventivni pregledi okvirno v 24.-26, 28.-30, 35.-36. in 40. tednu nosečnosti, opravi jih izbrani ginekolog. V 18.-23. tednu nosečnosti se opravi ultrazvočni pregled in usmerjeni pogovor z nosečnico. Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16.-18., 32.-34., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra. Če v ginekološkem timu ni zaposlene za samostojno delo izobražene diplomirane babice ali diplomirane medicinske sestre, opravi tudi te preglede izbrani ginekolog.
Prvi sistematični preventivni pregled nosečnice obsega:
Materinska knjižica je obvezna dokumentacija preventivnega programa nosečnic in jo prinesite s seboj ob vsakem pregledu in porodu.
Ponovni preventivni sistematični pregledi nosečnice obsegajo:
Laboratorijske preiskave v nosečnosti:
Ultrazvočne preiskave v nosečnosti:
Presejalni testi za Downov sindrom( trisomijo 21):
Strokovno priporočene preiskave, ki so za zdrave nosečnice samoplačniške:
Na željo, a za plačilo lahko nosečnica dobi:
Če ginekolog presodi, da je zaradi varovanja zdravja nosečnice ali ploda to potrebno, so pregledi glede na časovne presledke in glede na opravljene storitve drugačni in individualno različni, kar je tudi evidentirano v zdravstveni dokumentaciji.
Contrary to popular belief, Lorem Ipsum is not simply random text. It has roots in a piece of classical Latin literature from 45 BC, making it over 2000 years old. Richard McClintock, a Latin professor at Hampden-Sydney College in Virginia, looked up one of the more obscure Latin words, consectetur, from a Lorem Ipsum passage, and going through the cites of the word in classical literature, discovered the undoubtable source. Lorem Ipsum comes from sections 1.10.32 and 1.10.33 of "de Finibus Bonorum et Malorum" (The Extremes of Good and Evil) by Cicero, written in 45 BC. This book is a treatise on the theory of ethics, very popular during the Renaissance. The first line of Lorem Ipsum, "Lorem ipsum dolor sit amet..", comes from a line in section 1.10.32.
The standard chunk of Lorem Ipsum used since the 1500s is reproduced below for those interested. Sections 1.10.32 and 1.10.33 from "de Finibus Bonorum et Malorum" by Cicero are also reproduced in their exact original form, accompanied by English versions from the 1914 translation by H. Rackham.
Krepitev mišic medeničnega dna po porodu je najpomembnejši ukrep za preprečevanje inkontinence.
Povečana teža maternice in hormonske spremembe v nosečnosti predstavljajo veliko obremenitev za mišice medeničnega dna, zato je njihova zmogljivost zmanjšana. Med porodom se dodatno močno raztegnejo, kar lahko povzroči poškodbe živcev in mišic medeničnega dna tudi v primeru, ko je mehka porodna pot navzven videti povsem nepoškodovana. Posledica je nenadzorovano uhajanje urina in/ali blata po porodu. Edini način preprečevanja inkontinence po porodu so vaje za mišice medeničnega dna, ki jih je potrebno izvajati že med nosečnostjo in takoj po porodu. Kljub
temu ima po strokovnih ocenah še dve leti po porodu kar 28% žensk težave z vsaj eno obliko inkontinence!
S funkcionalno magnetno stimulacijo - FMS (magnetoterapijo) kmalu po porodu mišicam medeničnega dna povrnete ustrezni tonus, moč in vzdržljivost in težave preprečite ali odpravite že v 2-3 tednih!
Po ginekoloških operacijah zaradi zdrsnjene ali povešene maternice, po odstranitvi maternice ali po operacijah zaradi uhajanja urina je krepitev mišic medeničnega dna zelo pomembna, saj pomaga mišicam medeničnega dna, da bodo svojo funkcijo lahko v celoti opravljalev in tako v veliki meri prepreči ponovitev težav.
Mišice medeničnega dna imajo več pomembnih funkcij:
• nudijo oporo medeničnim organom,
• preprečujejo njihov zdrs,
• zadržijo vsako nenadno povečanje pritiska v trebušni votlini.
S tem omogočajo zadrževanje in kontrolirano izločanje urina in blata, pri ženski pa tudi rojstvo otroka. Pomembne so za spolno doživljanje tako pri ženski kot pri moškem. Mišice medeničnega dna so skupaj s trebušnimi in hrbtnimi mišicami ključnega pomena za stabilizacijo trupa, kar je osnova za vsako uspešno gibanje.
S funkcionalno magnetno stimulacijo - FMS (magnetoterapijo) 6-8 tednov po operativnem posegu mišicam medeničnega dna hitreje in učinkoviteje povrnete ustrezni tonus, moč in vzdržljivost ter preprečite ponovitev težav oziroma nekatere, ki so morda še ostale odpravite v 2-3 tednih.
Streptokok skupine B ali Streptokok agalactiae je bakterija, ki se nahaja v nožnici približno 15-30% žensk. Večini žensk ne povzroča nobenih težav. Včasih je (poleg številnih drugih povzročiteljev) lahko vzrok za okužbo sečil v nosečnosti ali okužbo posteljice in plodovih ovojev, ki lahko sprožita prezgodnji porod.
Med porodom se lahko okužba prenese z matere na plod. Pri porodnicah s prisotnim Streptokokom agalactiae, ki so sicer brez težav, pride do prenosa streptokoka na plod pri približno polovici. Zbolita 2% okuženih novorojenčkov. Tveganje, da bo pri otroku prišlo do hujše okužbe s sepso in celo smrtjo novorojenca, je večje pri prezgodaj rojenih, po dolgotrajnem razpoku plodovih ovojev ali po dolgotrajnem porodu.
Nosečnicam med 35. in 37. tednom nosečnosti priporočamo odvzem brisa nožnice in zadnjika na prisotnost Streptokoka skupine B. V primeru, da je bris pozitiven, nosečnice ne zdravimo v času nosečnosti, pač pa porodnica med porodom prejme antibiotično zaščito s čimer preprečimo prenos Streptokoka z matere na novorojenega otroka.
Pri ženski, ki je kadarkoli imela pozitiven izvid brisa nožnice in zadnjika na Streptokok skupine B, ponavljanje brisa ni potrebno, mora pa ob vsakem porodu prejeti antibiotično zaščito.
Z malo sreče lahko s sodobnimi UZ aparati naredimo že skoraj fotografije ploda. Četrta dimenzija doda še plodovo gibanje. Preiskava je varna in ima pomembno vlogo pri čus tvenem navezovanju staršev na še nerojenega otroka, ni pa namenjena odkrivanju razvojnih nepravilnosti ploda. Najprimernejši čas za 3D/4D pregled je med 25. in 30. tednom nosečnosti.
Urinska inkontinenca ali nehoteno, nenadzorovano uhajanje urina je pogosta in neprijetna težava, ki prizadene ljudi obeh spolov v vseh starostnih obdobjih.
Ljudje se težav z uhajanjem urina sramujejo, zato se o njih redko pogovarjajo in jih prikrivajo pred svojci, okolico in pogosto celo pred zdravstvenimi delavci. Tako le malo ljudi pravočasno poišče ustrezno strokovno pomoč.
A prav pravočasen začetek zdravljenja, preden se simptomi uhajanja urina močno razvijejo, je izjemnega pomena, saj so uspehi zdravljenja z neinvazivnimi metodami takrat učinkovitejši in trajnejši. Tako se lahko operativnemu zdravljenju izognemo ali ga vsaj odložimo za več let.
Pogosteje so prizadete ženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti.
Pri mlajših ženskah je največkrat prisotna stresna urinska inkontinenca, katere osnovni vzrok je oslabljeno delovanje vezivno-mišičnih struktur medeničnega dna in s tem oslabljen zaporni mehanizem vratu sečnega mehurja. Posledično pride do uhajanja urina skozi nepoškodovano sečnico v situacijah, ko postane pritisk v mehurju zaradi povišanja trebušnega pritiska večji, kot je pritisk v sečnici (kihanje, kašljanje, tek, skakanje s kolebnico…).
Velik dejavnik tveganja za oslabelost mišic medeničnega dna pri ženski sta nosečnost in porod. Oslabljeno delovanje se pojavi tudi po ginekoloških in uroloških operacijah (pri moških zlasti po operaciji prostate), ob nevroloških obolenjih ali zaradi staranja. Vezivno-mišične strukture medeničnega dna se poškodujejo tudi ob napornem delu ali kroničnem kašlju, kroničnem zaprtju in čezmernem napenjanju, kar povzroča prekomeren pritisk na spodnja sečila in medenično dno.
Če so ti neugodni vplivi izraziti in dolgotrajni, se rodila povesijo, spremeni se lega sečnega mehurja, lahko se pojavi tudi nehoteno uhajanje blata in vetrov.
Edini nekirurški ukrep, ki lahko težave prepreči in zdravi, so intenzivne vaje za mišice medeničnega dna (Keglove vaje), za katere je potrebna vztrajnost, ki žal ponavadi hitro izgine. Samo močne mišice medeničnega dna se lahko zoperstavijo povečanemu pritisku v trebušni votlini in učinkovito sodelujejo pri zadrževanju urina in blata. Prispevajo tudi k stabilnosti hrbtenice in medeničnega obroča. Ne nazadnje so pomembne za spolno doživljanje. Izjemno pomembno je, da vaje izvajamo pravilno (krčimo prave mišice na pravi način), saj lahko v nasprotnem primeru stanje še poslabšamo.
Že nekaj časa imamo tudi v Sloveniji možnost krepitve oziroma hitrejše regeneracije mišic in ostalih tkiv medeničnega dna s funkcionalno magnetno stimulacijo - FMS (magnetoterapijo), ki nadomešča in nadgrajuje do sedaj bolj znano elektrostimulacijo. To je zunajtelesna magnetna stimulacija, s katero že v treh do štirih tednih močno ojačamo mišice medeničnega dna brez neprijetnega vstavljanja elektrod. Velika prednost funkcionalne magnetne stimulacije je v tem, da se pacienti ob terapijah naučijo pravilnega izvajanja Keglovih vaj, s katerimi lahko nato sami nadaljujejo. Za terapije se pacientom ni potrebno sleči. V času terapije sedijo oblečeni na udobnem stolu. Terapija se izvaja dvakrat do trikrat tedensko po dvajset minut. Ker ni neposrednega stika s kožo, zdravljenje ni boleče ali neprijetno in nima poznanih stranskih učinkov. Junija 1998 je tudi stroga ameriška FDA priznala funkcionalno magnetno stimulacijo kot metodo konzervativnega zdravljenja urinske inkontinence.
Zdravljenje stresne urinske inkontinence lahko nadgradimo še z radiofrekvenčno ali lasersko terapijo ter s terapijo s trombocitno plazmo s katerimi okrepimo vezivne strukture in dodatkom lokalno delujočih hormonov. Možna je tudi operativna terapija.
Magnetoterapija se je izkazala učinkovito tudi za zdravljenje urgentne inkontinence, ki jo pogosteje srečamo pri starejših ženskah. Urgentna urinska inkontinenca je posledica prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Urin uide po nenadni močni želji po uriniranju. Najpogosteje se pojavlja na poti do stranišča, pri delu z vodo ali pri poslušanju tekoče vode. Ker smo si ljudje zelo različni, je pomembno, da je zdravljenje prilagojeno posamezniku, zato se za optimalen učinek program zdravljenja ves čas prilagaja napredku.
Pri urgentni urinski inkontinenci si lahko pomagamo tudi s prilagoditvijo prehrane in režima pitja tekočin, treningom mehurja in tehnikami sproščanja (avtogeni trening in medicinska hipnoza) ter z zdravili.
Veliko pacientk se spopada s kombinacijo stresne in urgentne inkontinence, tako imenovano mešano urinsko inkontinenco.
Ljudje lahko z zdravim življenjskim slogom, z rednimi vajami za mišice medeničnega dna, treningom mehurja, prilagoditvijo prehrane in režima pitja tekočin veliko storimo sami za ohranjanje zdravja svojega mehurja.
Ob težavah pa pomaga vodenje dnevnika uriniranja in pravočasen posvet in pregled pri strokovnjaku, ki bo našim težavam ustrezno svetoval in ukrepal. Ob hudih težavah z uhajanjem urina, se navadno težko izognemo kirurškemu zdravljenju ali zdravljenju z zdravili. Pri blažjih ali zmernih težavah, zlasti, če pričnemo z zdravljenjem kmalu po začetku težav, pa lahko uhajanje urina učinkovito zdravimo z neinvazivnimi načini zdravljenja, ki so varni, imajo kratek čas okrevanja in so brez znanih stranskih učinkov.
85% prezgodnjih porodov pred 34. tednom nosečnosti se zgodi pri nosečnicah z nizkim tveganjem, ki so zdrave in prvič noseče ali so že rodile ob pričakovanem dnevu poroda. Zato ginekologi in porodničarji vsem nosečnicam priporočamo UZ meritev dolžine MV med 20. in 24. tednom nosečnosti.
Glede na dolžino MV v 20.-24. tednu imajo povečano tveganje za prezgodnji porod tiste nosečnice z enoplodno nosečnostjo, pri katerih je dolžina materničnega vratu krajša od 15 mm in tiste z dvoplodno nosečnostjo, ki imajo MV dolg manj kot 25 mm.
Sodobna ženska v pomenopavzi preživi več kot tretjino svojega življenja. V tem obdobju zaključi svojo biološko vlogo rojevanja, pojavijo se telesne in duševne spremembe. Zahteve in obremenitve na delovnem mestu in v družini se ne zmanjšujejo. Zato se o klimakteriju, z njim povezanih težavah in načinih lajšanja le teh vedno več pogovarjamo
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske. Določimo jo, ko je od zadnje menstruacije minilo vsaj eno leto. Večina žensk danes izgubi menstruacijo okrog 52 leta. Če nastopi menopavza pred 45 letom govorimo o zgodnji, če nastopi pred 40 letom pa o prezgodnji menopavzi. Menopavzo lahko povzročimo tudi z operacijo na rodilih, kemoterapijo ali obsevanjem. Takrat govorimo o z zdravljenjem povzročeni menopavzi.
V obdobju perimenopavze (klimakterija), ki traja od nekaj let pred menopavzo do enega leta po menopavzi, jajčnika postopoma usihata in izdelujeta vedno manj spolnih hormonov. Njuno vlogo poskušajo postopoma nadomestiti druga tkiva in organi (nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice). Od uspešnosti delovanja teh tkiv in organov je odvisno, kako izražene bodo težave, s katerimi se po obsežni raziskavi med slovenskimi ženskami sooča 50 – 70% perimenopavzalnih žensk.
PREPOZNAVANJE IN LAJŠANJE MENOPAVZALNIH TEŽAV
Ženske s težavami v perimenopavzi pridejo v ginekološke ambulante s številnimi vprašanji. Skrbijo jih spremembe dolžine menstruacijskega cikla ter trajanje in jakost menstrualnih krvavitev. Take spremembe se lahko pojavijo že nekaj let pred menopavzo. Ob izostankih menstruacije ženske pogosto skrbi, da so zanosile, kar ni nemogoče. Zato ženskam svetujemo, da še leto dni od zadnje menstruacije uporabljajo zaščito. Pogosto pacientke skrbi tudi pojav menopavzalnih težav, saj mnoge sprva ne vedo ali jih pripisati normalnemu dogajanju v telesu ali bolezenskemu stanju.
Najpomembneje je, da se s pacientko, ki toži zaradi zgodnjih menopavzalnih težav:
natančno pogovorimo, spoznamo njene želje, spremljajoče bolezni in razvade.
Pacientkam najprej svetujemo:
Če se ob takih ukrepih težave ne umirijo do tiste mere, ki za žensko ni več moteča, se skupaj s žensko po temeljitem pregledu in izključitvi kontraindikacij odločimo za zdravljenje s hormoni - hormonska nadomestno zdravljenje (HNZ). Zavedati se namreč moramo, da pacientkam s hujšimi menopavzalnimi težavami nehormonski pripravki težav ne ublažijo v zadostni meri, saj je najmočnejši nehormonski pripravek stokrat blažji od hormonskega preparata. Pri ženskah, ki še imajo menstruacijske cikluse, uvedemo zdravila, ki ohranjajo menstruacijo. Ženskam, ki so leto dni brez menstruacije, predpišemo zdravila, ki ne povzročajo mesečnih krvavitev. Pacientkam z ohranjeno maternico predpisujemo kombinacijo dveh hormonov – estrogena in gestagena, pri pacientkah brez maternice lahko predpišemo samo estrogen. Svetujemo zdravljenje s čim nižjim še učinkovitim odmerkom in, če je le mogoče, uporabo HNZ do petih let. Izjema so le ženske s prezgodnjo menopavzo, katerim svetujemo hormonsko nadomestno zdravljenje do povprečne starosti ob menopavzi (52 let). Zdravila vedno ukinjamo postopoma, z zmanjševanjem odmerka.
HNZ popolnoma odsvetujemo pacientkam z:
HNZ ne priporočamo ženskam z izrazito previsoko telesno težo, visokim tveganjem za trombembolijo, Alzheimerjevo boleznijo in starejšim ženskam (razen tistim z izrazitimi simptomi in po neuspešnem nehormonskem zdravljenju).
V ginekoloških ambulantah postmenopavzalne pacientke pogosto tožijo zaradi poznih menopavzalnih težav:
Takim pacientkam pomagamo z lokalnimi estrogenskimi preparati v obliki vaginalnih tabletk ali krem, sedaj tudi z radiofrekvenčno terapijo. Na tržišču se pojavlja tudi vedno več neestrogenskih preparatov.
Posledica pomanjkanja spolnih hormonov je tudi povečano tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni in osteoporoze.
Ultrazvočno merjenje NS je presejalni test za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti ploda, zato ga priporočamo vsem nosečnicam. Nuhalna svetlina je debelina nabrane tekočine na zatilju ploda. Povečana NS predstavlja večje tveganje za rojstvo otroka s trisomijo 21 (Downov sindrom), drugimi kromosomskimi nepravilnostmi, nekaterimi genetskimi sindromi in večjimi srčnimi napakami.
Izmerimo premer plodove glavice, frekvenco srčnega utripa, razdaljo teme-trtica in debelino nuhalne svetline. Z računalniškim programom, ki poleg meritev upošteva tudi starost nosečnice, izračunamo tveganje za rojstvo otroka s trisomijo 21, 18 in 13. Tako odkrijemo 75% - 80% plodov z Downovim sindromom. Verjetnost prisotne kromosomske napake pri plodu se močno zmanjša, če ob preiskavi jasno vidimo nosno kost.
Med preiskavo pregledamo organe ploda in tako ugotovimo ali izključimo nekatere strukturne nepravilnosti. Potrdimo termin poroda, v primeru večplodne nosečnosti pa ugotavljamo tudi vrsto le-te. Dvojni hormonski test (DHT), pri katerem v krvi matere določimo βHCG in od nosečnosti odvisen protein PAPP-A, zanesljivost preiskave poveča na 85%-90%. DHT priporočamo vsem nosečnicam. Kri navadno vzamemo v nosečnosti 10 tednov. Znižana vrednost PAPP-A nas opozori tudi na nekatere zaplete, ki se lahko pojavijo kasneje v nosečnosti (povišan krvni pritisk, preeklampsija in zastoj v rasti ploda).
Nosečnicam, pri katerih ugotovimo povečano tveganje za rojstvo otroka s prirojeno kromosomsko napako, svetujemo dodatno preiskavo (biopsijo horionskih resic ali amniocentezo), s katero diagnozo kromosomske napake potrdimo ali ovržemo.
Merjenje nuhalne svetline z izračunom tveganja za kromosomopatijo lahko opravljajo samo specialisti ginekologi, ki so pridobili licenco za opravljanje nuhalne svetline pri »Fetal Medicine Foundation« v Londonu, katero je potrebno vsako leto obnoviti.
Preiskava je samoplačniška, razen za nosečnice, ki bodo ob terminu poroda stare 35- 37 let ter nosečnice, ki so že rodile ali splavile otroka s kromosomsko napako.
Predrojstveni test NIFTY je neinvaziven test, namenjen odkrivanju morebitnih trisomij pri plodu po 10. tednu nosečnosti. Z več kot 99% zanesljivostjo določimo odsotnost oziroma morebitno prisotnost trisomije kromosomov 21, 18, 13 in spolnih kromosomov. Temelji na odvzemu venske krvi nosečnice in nadaljnji analizi plodove DNK iz materine krvi.
Test je za plod in nosečnico povsem varen.
Rezultat testa »nizko tveganje« pomeni, da nosečnica zelo verjetno nosi zdrav plod. Morebiten rezultat testa »visoko tveganje« pomeni, da gre zelo verjetno za prisotnost trisomije. Nosečnici se v tem primeru svetuje, da opravi dodaten diagnostični potrditveni test (amniocenteza ali biopsija horionskih resic).
Prednost NIFTY testa pred drugimi trenutno uporabljanimi presejalnimi testi (UZ meritev nuhalne svetline, dvojni test, četverni test), je v večji zanesljivosti testa in s tem manjšem deležu nosečnic, ki potrebujejo nadaljnji potrditveni invazivni diagnostični test, ki je povezan z 0,5% do 1% verjetnostjo spontanega splava po posegu.